Vtisi pevcev

Skrivnostnih 10

»Ko enkrat dobiš otroka, boš vedno imel neko skrb,« so mi dejali že v mladih letih. Saj ne, da se ne bi strinjal, ampak nikoli ne dobiš samo skrbi, temveč dobiš še kaj lepega – po navadi pa celoten spekter čustev in občutkov: ogromno veselja, potrpežljivosti, veliko možnosti za učenje in seveda tudi odgovornosti.

Tako nekako bi lahko opisal tudi mojih deset let v Mysteriumu.

Veselje – ob prvih korakih, ko se je zbor „postavljal“, ob vsaki pesmi, ki je zvenela vedno lepše, bolj polno, ob vsakem koncertu, na katerem se je začutila skupna energija zbora.

Potrpežljivost – ob želji po več in bolje, ko zbor še ni imel dovolj izkušenj in skupne kilometrine.

Skrbi – ob veliki fluktuaciji pevcev v vsaki sezoni.

Učenje – pa ne samo glasbeno. Z razvojem zbora rasteš tudi sam – če seveda hočeš. Rastejo odnosi, če si jih pripravljen graditi.

Izkupiček je po mojih izkušnjah spet podoben kot pri vzgoji otroka. Če si pripravljen vlagati sebe, se učiti in se spopadati z novimi izzivi, bo rezultat gotovo zadovoljil vse vpletene.

Prva desetka je torej mimo. Lepa in polna vsega.

Le kaj bo prinesla naslednja, najstniška…?

Boštjan Dobrovoljc


Skrivnostna so pevska pota

»Marta, kako pa kaj tvoji četrtki? Bi se lahko redno vozila prepevat v Kranj? Tvoj alt bi bil kot nalašč za Mysterium …«

Pevska delavnica Najmlajše ponarodele, ki mi je polepšala, še več, osmišljala zadnji avgustovski teden leta 2012, se je iztekala. Ob misli, da prihaja teden brez Urškine zborovodske karizme, se mi je zazdel svet pust in prazen. Doza, ki jo vsak mesec prejmem pri Učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič, se je izkazala za premajhno. A kaj, ko so Mysteriumovi pevci pretežno mladi in glasbeno šolani Kranjčani, sem razmišljala in se grizla v jezik. Potem je Urška izrekla nepozabno povabilo, jaz pa sem oznanila možu in odraslima sinovoma, da vsak četrtek zvečer potrebujem avto. Ostalo je zgodovina.

Zborovsko petje me spremlja od četrtega razreda kamniške osnovne šole, ko sem trepetala pred ostrino Viktorja Mihelčiča in se topila ob že skoraj tenorskem solu lepega Bojana iz osme a. Pri štirinajstih sem začela prepevati v študentskem zboru, ki je kmalu zrasel v Cantemus in posegel po zvezdah. Sledila so pevsko zapečkarska leta plenic, neprespanih noči in petja na koru ­­– vse do povabila Sebastjana Vrhovnika med pojoče učitelje, ki jih od svojega prihoda iz ZDA kroti »naša« Urška. Zrela leta mi torej naklanjajo sanjske zborovodje.

Biti del Mysteriumove zgodbe je užitek, čast in zdravilo. Da, tudi zdravilo. Proti utrujenosti, tečnobi, črnogledosti … Intenzivno delo, ki je na robu dometa amaterskega pevca, polepša obraz in dušo. (Povzroča tudi gube? Seveda, a so pretežno smejalne.) Moj prijatelj pravi, da se Zemljani delimo na dve podmnožici: na zborovske pevce in na vse ostale. Zborovski pevci doživljajo svet na način, ki ga ostali ne doumevajo. Ko zborovski pevci izmenjujejo izkušnje, spomine in mnenja, nihče od ostalih ne razume niti besede. Zborovski pevci smo torej javno delujoča skrivnostna »bratovščina veselih užigovcev« (A. Rebula).

Mysterium, lek podaljšane mladosti. Mysterium, darilo pevcem, ki smo že v mnogih zborih predihali nihanja z odkloni v dobro in hudo. Mysterium je zdaj na pragu najstništva. Čaka ga burno, a lepo desetletje nadaljnjega odraščanja. Saj sem lahko poleg?

Marta Zabret


“Sem pevec in peti je vse mi na sveti. Zakaj bi ne pel?”

Tako pravi slovenski pesnik in skladatelj Josip Hostnik v pesmi Pevec, tako lahko opišem tudi svoje občutke, ko zaslišim dobro pesem.

Pri KPZ Mysterium Kranj sodelujem že od začetka njegove izjemno uspešne in zanimive poti. Spominjam se, ko nas je šest pevcev, ki smo prehodno peli pri Osti jarej in smo želeli nadaljevati s petjem, sedelo ob kavi in smo sprejemali pomembne odločitve, kako naprej. Spominjam se začetkov, ni bilo lahko. Bili smo brez pevcev in zborovodje. A nam je, z veliko pozitivne energine, ljubezni in želje do petja, uspelo … Vse se je izšlo tako, kot smo si zadali. Sedaj bo mimo že naša 10. sezona in mi še kar ustvarjamo, vadimo, pojemo. Nekateri od ustanoviteljev smo še vedno aktivni člani.

Sodelovanje in petje pri KPZ Mysterium Kranj je velik privilegij, kot rada pove naša zborovodkinja Urška. Peti in sodelovati pri takem zboru mi pomeni izjemno veliko. Ne samo, da vsak član zbora prispeva svoje najboljše k ustvarjanju, postali smo tudi zelo dobri prijatelji. Smo dobra, zdrava, vesela in razigrana družba, na vajah je veliko smeha, skladbe so izjemne, zborovodkinje pa z besedami enostavno ne moreš opisati. Toliko energije, predanosti, strokovnosti – to moraš enostavno doživet.

Spominjam se neverjetnega tedna v Brinaçonu, čudovitega visokogorskega mesteca v Franciji, ko smo kot demostracijski zbor sodelovali na zborovski delavnici. Ob vseh teh ljudeh, prijateljih, smehu, energiji, veselju … teh trenutkov enostavno ne moreš pozabiti.

Sodelovanje pri zboru pomeni veliko lepega, a hkrati zahteva nekaj žrtve, odpovedovanja in prilagajanja. Vendar na vse to enostavno pozabiš, ko se zasliši pesem; na vajah, nastopih, tekmovanjih, gostovanjih se pretaka veliko pozitivne energije. Pevsko sobo ali oder zapustim vsakokrat bogatejši, z nasmehom na obrazu, izkušenejši. Občutki so neprecenljivi. Verjamem, da vsi pevci vlagamo veliko, kolikor dopuščata čas in znanje. Dokler delaš stvari, ki so ti blizu, te veselijo in jih imaš rad … no, tukaj pa naj vsak po svoje zaključi misel.

Matjaž


Preigram si note in poslušam posnetke in se že veselim novih izzivov …

Spominjam se večerov, ko je moja mami začela peti kakšno ljudsko pesem, mi pa smo ji pritegnili. Prav očitno je, da mi je bila pesem in glasba položena v zibelko, in zagotovo me tudi zaradi tega spremlja tako ali drugače že vse moje življenje.

Da pa sem našla svoje mesto v KPZ Mysterium, pa je bil pravi splet okoliščin. Po vseh letih, ki so bila zapolnjena z najrazličnejšimi dejavnostmi, sem nenadoma imela čas in priložnost pridružiti se zboru. To je bilo ena najlepših stvari, ki se mi je v življenju zgodila, še lepše pa je, ker v zboru aktivno sodelujem, ne le kot pevka.

Koliko lepega se je v času mojega petja v zboru že zgodilo … Zmaga na Sozvočenjih. Nepozabno pevsko poletje v Briançonu v Franciji, kjer smo kot demonstracijski zbor ponosno sodelovali na pevski delavnici in med seboj spletli tesna prijateljstva. Različni koncerti, uspešna tekmovanja, krasna obpevska druženja.

In kaj mi pomeni peti v našem zboru? Veselje do učenja novih skladb. Ljubezen do petja. Spoznavanje najrazličnejšega zborovskega repertoarja, ki je tukaj res pester. Srečo, da sem med pevci našla res dobre prijatelje. Ponos, ko v naši zborovodkinji, ki ji ni para, zagledam iskrice v očeh, ko nam uspe zapeti tako, kot si je zamislila. Vztrajnost, da se naučim skladb, ki mi sprva povzročajo težave.

Ni mi težko priti tudi na dodatne vaje, ki jih bo po naših načrtih vedno več, nasprotno – prav veselim se jih. S tem se bogatim, nadgrajujem svoje pevsko znanje in se napolnjujem. Ni mi težko podariti nekaj mojega prostega časa, da pregledam in ponovim skladbe, ki se jih učimo.

Preigram si note in poslušam posnetke in se že veselim novih izzivov …

Mateja Arhar


MOJE RAZMIŠLAJNJE O KOMORNEM PEVSKEM ZBORU MYSTERIUM

K zboru Mysterium sem se pridružil leta 2012. Zanj me je navdušil dober prijatelj. Imel sem razne pomisleke o tem, kako bo, kako se bom ujel z zborovodkinjo in s sopevci. Avdicija pri zborovodkinji Urški je bila nekaj posebnega, saj je oddajala zares pozitivno energijo in pustila zares pozitiven vtis. Po predhodno opravljeni avdiciji in po prihodu v zbor so se mi prej omenjeni pomisleki in manjši strahovi povsem razblinili. Atmosfera v zboru je zares prijetna in sproščena. Takoj po prihodu sem dobil velik paket not ter svoje mesto med tenorji. Kmalu sem spoznal, da je bila moja odločitev zares pravilna. Do danes, se pravi leta 2015, smo imeli že precej letnih koncertov z različno tematiko in vsebino, ki je vedno odlična, in manjših nastopov, nastopili pa smo tudi v tujini. Skratka dela in dogajanja v tem zboru nikoli ne primanjkuje. S sopevci in seveda zborovodkinjo sem vzpostavil dober prijateljski odnos in za zaključek dodajam: Mysterium je zakon =)!

Mitja Rozman


Zakaj pojem?

Pojem že veliko let in v več zborih. Nekaj jih je že prenehalo z delovanjem, nekaj jih še deluje. Spomnim se prvega božičnega koncerta zbora Mysterium. Bilo je v cerkvi v Stražišču in jaz sem bila ravno na porodniški. Premišljevala sem, bi se pridružila tej novi zasedbi ali ne? Po tem koncertu v Stražišču nisem več oklevala. Izžarevali so energijo in mladost. Tako je Urška postala naša in mi njeni. Z njo smo diplomirali, preživeli nepozabne trenutke na koncertih, tekmovanjih, delavnicah. Petje me neskončno pomiri, napolni z energijo in četudi sem utrujena, se po vajah vedno dobre volje vračam domov. Na koncertih in turnejah pa je tako ali tako fletno. Vendar pevci največ časa preživimo na vajah in tam mora biti energija, ki je vzajemna – daješ in prejemaš.

Petje je zame pot do ljudi in je pot do srca. Pojem najprej zaradi sebe. In če s tem osrečim tudi druge, se dobro v ljudeh pretaka in večji kot je pretok, več je lepega. Razumljivo je, da so na koncertih ljudje radostni in zadovoljni. Presunilo me je, ko sem videla glasbenike na naših koncertih jokati. Kadar počnem nekaj, s čemer lahko vzbudim veliko čustev in me ta prežarčijo, tedaj si mislim, počni to še naprej.

Mojca Logar


So stvari, ki jih človek lahko doživi…

So stvari, ki jih človek lahko doživi le v intimi svojega lastnega prostora. In so stvari, ki jih lahko doživi samo še z nekom ob sebi, s katerim se uglasi na isto frekvenco ter z njim zavibrira v harmoniji celote. Ko pride do te uglasitve, ko se vse postavi na pravo mesto, se trenutek zlije sam vase. Tam se človek dotakne tistega božanskega, brezčasnega. Takrat petje postane poklon večnosti, ljubezni, ki brezpogojno teče skozi vsak košček vesolja in ga osmišlja. V tistem trenutku je tudi tvoje dejanje osmišljeno, saj ni nič mogočnejšega od potrditve in poklona tej večni ljubezni, bistvu obstoja. In si več, kot si sam. In si hvaležen, neskončno hvaležen.

Sara Aranel